Izrekaš mi besede
a jih ne čutiš.
Gole so in prazne,
narejene,
kakor tiste v tragičnem filmu.
Izrekaš mi besede,
katerih pomen ti je neznan,
o njem niti ne razmišljaš,
ko s tvojo roko sežeš v mojo dlan.
Izrekaš mi gole besede,
ki jih nočem,
niti ti jih nočeš,
a so kot plod navade
nepogrešljive.
Raje molči,
poglej me v oči
in začuti,
objemi me
in pusti
naj vse pove
topla tišina.
Poslano:
06. 02. 2014 ob 14:47
Spremenjeno:
06. 02. 2014 ob 14:48
Pesem o besedah- moje sožalje.
Ob zgubi očeta sem jih zdaj slišala zelo veliko (plod navade)
Koliko pristne? koliko čuteče? Manj kot nem, topel objem...
Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!