Zelo zanimivo si potrkal na moj notranji spomin in verjamem, da tudi ostalih bralcev.

Izpustila bi le verz Obstane čas, ker se mi zdi, da je izven tiste kategorije spomina, v katero nas pelješ,  da morda bolj velja za zdajšnji pogled na tiste čase. Kaj meniš?

Lp, Ana

zdravo Ana :)

danes si tretja oseba ki ji pišem nazaj in iskreno ti povem da zopet (ne pri tebi) opažam kako smo ljudje omejeni...dva komentarja na dve različni pesmi sta bile kritike na to kako pišem in kako bi naj pisal...vesel sem da pri tebi ni tako :)

naj ti povem da v življenju nisem veliko bral in se niti nisem ukvarjal z pravili pisanja...niti se nimam namena ker sem mnenja da je že praveč pravil ki se jih držimo in z veseljem se jim umaknem če se le da...pri pisani besedi imam vso svobodo kot pri glasbi in naprimer sprehodu skozi paradoks misli ...

res je....izpuščam ločila in obliko in podobno ;)...

sam pravim da to ni narobe....pravim da ni narobe nič kar ogrozi življenja....važno je srce in namen....

pesem ČE SE SPOMNIŠ je nastala v doplodanskem času po kosilu in počitkom pred popoldansko delovno izmeno v sanjavi in domišljavi navidezni varnosti doma...sam od sebe sem priklical občutek otroškega zavedanja in ta me je spodbudil za te besede....doživel sem ga v dremežu med budnim in spečim....povem ti občutek je lep....

hvala za komentar....brez zamere in lep pozdrav

Zoran

Še vedno se me dotakne, to "še veš" spominjanje. Čestitke,

Ana

čudovita si in iskreno hvala ti ker razumeš

lp ;)