Dlan
Ah, ti moj.
Hvala za vodo,
za izmite packe na črti življenja.
Ko so se zapirala vsa vrata.
Ko ni bilo časa.
Toliko zvezd, spremenjenih v križe.
Golgota, Golgota, Golgota.
Ko se je vsipaval dež.
Zlati prah sem pobirala iz luž.
V blato risala ostanke sonca.
Nekoč boš izvedel,
zakaj si mi vsa ta voda.
Tako znana. Tako topla.
Tako čuteča.Tako živa.
Tako neizbežna.
Tako usojena,
kot zvezda na nebu,
mi je tvoja topla dlan.
Čuteča dlan, ljubezen, lirično in rahločutno ubesedena. Izdih olajšanja in hvaležnost za soobstoj. Čestitke,
Ana
Hvala obema!!!!
Pozdravček,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 16. 01. 2014 ob 00:48
- Prebrano 983 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 594.05
- Število ocen: 21