brez obraza
vzletijo golobi
ko odpreš okna
da se jutro zareže
v komaj prebujen pogled
zabuhlemu dnevu pustiš
da z utripom ulice
naseli puščavo sobe
zvečer zapreš okna
skoznje pogleda
tema brez obraza
ne prižgeš luči
da si noč ne nadene
tvoje podobe
Pesem, v katero sili temačnost, ki je ne more izpodriniti niti dnevni hrup - in s kakšno ostrino in spoznanjem na koncu! Zmrazi. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: murka
- 14. 01. 2014 ob 14:08
- Prebrano 967 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 471.04
- Število ocen: 15