Nisem gojena v vrtu polatinjenih rož,
samonikla sem, nekje ob robu gozda,
pecelj olesenel od vztrajnosti
je postavil cvet pokonci,
da je blestel za pravo roko izza trnja.
Ne odrežejo te orokavičeni prsti
za v kristalno vazo,
če nisi posajen v sorten cvetličnjak,
upanje vsemeniš v počen pestič,
da ga raznese veter vsaj tja do vrtnarja
in z malo sreče
je žlahten cvet v košari s škarjami,
v tvoje seme vcepijo ime.
Ni dovolj lepo cveteti in dehteti,
če si rojen v gošči podrastja,
kaj hitro te preraste,
samo pravi veter, ki prepiha,
te lahko s časom posadi v aranžma,
prečiščenega ali po pomoti,
kjer v žepu stiskaš sliko
nežne, divje in svobodne vrtnice.
Poslano:
13. 01. 2014 ob 09:40
Spremenjeno:
13. 01. 2014 ob 09:47
Zanimivo razmišljanje..
lp li
Poslano:
13. 01. 2014 ob 14:59
Spremenjeno:
13. 01. 2014 ob 15:01
lepa k rož
ni
l
nica / (ne nika)
odličen ponikalnik, sem hotel reči- pomota . stalagmit, joj skalabit, ah Steber, no.
Amsteldam. - ko še ni bilo borze ... nekaj takega pa je res. :)
moje razmišljanje po tvojem krogu, super je
v bistvu čisti -ktit
;)
Nikoli ne mores zares imeti vsega.
Zmeraj bi ...........potem trpiš........
ko trpiš, napišeš pesem :) :)
Trpljenje mlade Wrtnice :)
Poslano:
13. 01. 2014 ob 21:32
Spremenjeno:
13. 01. 2014 ob 22:26
ja ja ja
:) :) :)
hahaha
kako mi rata, ta žalost, imeti jo za lastno, ker mi je smeh tudi všeč.
hahehihoh
uf
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!