Igrajo se, umsko pojejo.
Ločena od pustih besed zamišljeno zrem.
Igrajo se, iskrice vabijo.
Ločena, celo smrti ubežim.
Čas osamljenosti, špekulacij.
Zvabili so mene, iskrico.
Kar oči ne vidijo,
um dojema, rdeče, melanholično.
Igralci, ki me utapljajo.
Želela bi, da v bisernih jezerih.
Ker pa vem, da temu ni tako,
ne želim in nočem nič več od njih.
Zato iz duše mi odstrani,
ničvredne, plevel, igralce te.
Prosim te milo, dovoli razcvet.
Odstrani nezaupanje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: gost
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!