Eksodus

Igrajo se, umsko pojejo.

Ločena od pustih besed zamišljeno zrem.

Igrajo se, iskrice vabijo.

Ločena, celo smrti ubežim.

 

Čas osamljenosti, špekulacij.

Zvabili so mene, iskrico.

Kar oči ne vidijo,

um dojema, rdeče, melanholično.

 

Igralci, ki me utapljajo.

Želela bi, da v bisernih jezerih.

Ker pa vem, da temu ni tako,

ne želim in nočem nič več od njih.

 

Zato iz duše mi odstrani,

ničvredne, plevel, igralce te.

Prosim te milo, dovoli razcvet.

Odstrani nezaupanje.

gost

Komentiranje je zaprto!

gost
Napisal/a: gost

Pesmi

  • 12. 01. 2014 ob 21:44
  • Prebrano 827 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 71.37

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!