črno črna črnost
žarek
odrinjen od roba upanja
se izgubi
v zadržanem vdihu
kot svetlobna sulica drvi
in nemost
je ledena
išče oko
v čadastem niču
išče zenico črnosti
v neskončni mreži črnine
je krik v rovu teme
a nikjer odmeva
nikjer nevronskih meglic
nikjer ozvezdij razuma
le črna tema
neskončna praznina
in v njej sulica slepeče beline
leteča v gluho slepoto
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!