Ime mi je čakanje ki
ždi v tišini in
golta minute
ime mi je spomin ki
živi od nepomembnih besed
razsutih v minljivost
ime mi je veter
s katerim raznašam
drobovino hotenj
zabadajoč nož
v žilo lastnih iluzij
Lepa pesem!
Kaj če bi rekla-ime je... brez ime mi je?
Nisem dobro razumela ali ti ime (kot beseda) pomeni vse to (kar opisuješ), ali je tebi tako ime.
Samo moj pogled, ki pa naj te ne zmoti.
lep dan ti želim!
Essentia
Poslano:
11. 01. 2014 ob 14:02
Spremenjeno:
11. 01. 2014 ob 14:05
Nič me ne moti draga , tukaj gre za ime mene in mojih občutij
hvala ti za čas in komentar, lep dan tudi tebi :)
Dobra pesem. Čakanje, spomin , minljivost in razočaranje, vse je na pretanjen način v njej. Zmoti me le beseda oluja, ki je ni v Slovenskem pravopisu.
Pa lep pozdrav
Andrejka
Hvala na opozorilo Andrejka in seveda za pohvalo....takoj bom popravila.
Lp
Tudi mene se je tvoja pesem zelo dotaknila, popravila bi le še:
ime mi je veter
s katerim raznašam
Lp, Ana
Hvala Ana....olujo sem zamenjala za veter in nisem popravila s katero....ah ja
Lp.
urednica
Poslano:
12. 01. 2014 ob 12:49
Spremenjeno:
22. 01. 2014 ob 08:34
Pesem, v kateri samoumevno poimenovanje zadobi nov smisel. Imenovati se po dejanjih, po občutjih in se poistovetiti z naravnimi silami (lahko bi rekla, da gre za nekakšno opisno onomatopojijo ;), bralca vznemiri in pozove, da še sam poišče svoje (po)imenovanje. Čestitke,
Ana
P. S. Odstranila sem ti piko na koncu povedi, glede na to, da ne uporabljaš ločil, je tudi končna pika odveč.
Poslano:
22. 01. 2014 ob 08:35
Spremenjeno:
22. 01. 2014 ob 09:56
hvala Ana zelo sem vesela svoje prve podčrtanke
in seveda jo šele sedaj opazila
jupiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!