
vmes samo trenutek
za vdih
ko je preveč naju
da bi preživela
ko čakam
da se spremeniš
v gibanje vrhov
v lasanje dreves
v zadnji vagon
kjer sva narisala
stik
v vsako luno
ki je nisem pogladila
in se hripavo odbija
od korakov
šepetaje plavajočih
v dotik
ko sva spet midva
v vsem
lep dotik
Hvala, branka.
:-)
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!