Tu in tam
in resnično ni prav pogosto
utonem v sanje
ki obetajo dobro jutro in dober dan
a ko jutro izpodrine noč
se povrnem v vsakdan
v jutra z bore malo upanja
da bi dan prinesel kaj več
kot je dal včeraj ali dan poprej
in nič se ne spreminja
ostaja tesnoba in ostaja hrepenenje
iste poti in bolečina ki ne popusti
in zato pogosto
prav pogosto
si zaželim
da jutro ne pride.
Pozdravljen,
manjka "se" v naslovu: Ko se upanju upeha korak.
Naslov je tudi res fina prispodoba.
Lp,
Kerstin
Pozdravljena Aleksandra
Bom popravil in hvala.
Lp, Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!