Sestavljanka
Življenje je sestavljanka,
iz kosa tisoč enega.
Na enem gleda par oči,
na drugem drug par večno spi.
V tišini je za mizo mraz.
Nasmiha Smrt se, levo Čas.
Od nje na desni šteje dni,
Usoda izvotljenih oči.
In prav ob robu poleg nje,
Ljubezen še, ki v karte zre.
Ne rabi jih le ona zna,
pogledat skoznje do Srca.
Le ona pretentati ve,
Usodo, dati upanje.
Iz mraka zraste cvet luči,
dotik Ljubezni Smrt mori.
Orožje lastno proti njej,
Življenje samo je in glej,
kako postaral se je Čas.
Ljubezen roko daj mi. Daš?
Dovoli mi, da vzamem jo,
da dam te v sestavljanko.
Na koncu v njej sva Ti in Jaz,
iz kosa tisoč enega.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: damiroo
- 10. 01. 2014 ob 10:16
- Prebrano 905 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 147.32
- Število ocen: 6
