Pavčkaste besede
Vsakdanje besede, običajne,
v vsakdanjiku vztrajne in neomajne,
nepogrešljive in vedno žive,
pred ničemer trepetajoče,
pa nežne, da ob njih zvenu
niti dete ne joče.
Besede, ki odkrivajo vzroke,
ki s strogo igrivostjo
razigrajo otroke,
jih potolažijo in občasno
obrišejo solzi,
ki po licih s počasno
hitrostjo hitita po koži.
A zlogi iz besednjaka
neuklonljivega borca,
povzročajo rano - srčnega raka,
poklicno bol stihotvorca.
Pa da vas ne prestrašim, obljubljam:
le včasih, prav redko pride to tega,
saj beseda ni beda
in le malokdaj v zdravje posega.
Vsekakor beseda, čisto običajna,
raznih oblin, ozka, široka,
različnih dolžin, začasna in trajna,
je v Tončkovih pesmih prav smešna
in tudi v odraslem prebuja otroka.
A hkrati je resna,
prav resno globoka.
Žiga, lep poklon Tonetu Pavčku, tudi njegovega načina pisanja si se držal. Res je, kot praviš: njegove pesmi presegajo starost bralcev, dotaknejo se notranjosti - tudi ko smo odrasli, ostaja v nas otroštvo, dostikrat kot mesto pribežališča.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lovšin - Lothlorien
- 09. 01. 2014 ob 23:12
- Prebrano 867 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 197.36
- Število ocen: 6