Bi rekel: precej "ženska" pesem, z vsemi najbolj značilnimi ženskimi pojmi, rojstvo samo kot takšno in popkovina in babice itd. V kontrapunktu z moško anemičnostjo glede tega, ki nastopi čisto v začetku: Skrit v molku / čakaš na rojstvo / sebe brez mene. (Tudi precej ironičen zapis, v smislu da njemu pač ne bo šlo brez tebe. Tipično "žensko", ja...)

Pesem sicer precej "dežavijevska", a nič zato, je tudi originalna kljub vsemu, predvsem v drugem delu, ko "ženski" optimizem izstopi skozi čakanje izurjene babice, česar se pri "mladih deklicah" ni mogoče obetati in ki je zato samo po sebi pesimistično... A kdor čaka, dočaka..., najbrž. Tudi rosa src, s katero se podoji novorojenček, je sveža. Veliko bolj kot materino mleko, ali celo srčna kri.

Me je pa zmotila beseda novorojenče; ne vem, ali gre namerno za hrvatizem, ali pa je škrat zamenjal "ka" z "e"?

Hvala za komentar in analizo, katere sem zelo vesela kajti ravno zaradi tega , ker želim realno oceno pesmi sem tukaj.

Na besedico novorojenče nisem bila pozorna in jo lahko štejem za škrata, čeprav pišem tudi v hrvaščini in se tudi lepo motim.

Še enkrat hvala za vaš čas.

škoda ker ni podčrtana

Hvala Jure, jaz sem vesela , da jo je sploh kdo prebral. :)