za Gregorja :)

Imam vse, pa ničesar.
Hočem, a ne naredim koraka.
Bojim se brezen bojazni.
Lebdim na opnah vsakdanjika.
Jutri se zbudim.
Vem. Enako bo.
Ostaja vse isto, jaz sem
(sem še?) tisto?
Nekaj bi ... boli me,
ne morem; ne, spet ne bom.
Z vsakim dnem me je
malo, čisto malo manj.
In vse ostaja blizu,
vsaj v dosegu sanj.

Lidija Brezavšček - kočijaž