Po nebu čisti ogledalo,
da grdi oblaki se zjočejo
potem dežuje in pada,
dokler spet ni modro,
čisto.
Modrina po morju plava,
ladje dviguje proti mesecu v noči,
podnevi jim skrajša noge,
da so bližje dnu.
So reke prozorne,
kadar so same,
dokler ne pridejo
do morja,
tam se voda prebarva
in znova postane modrina.
Čista in lepa,
zasanjana in blaga
od zemlje do neba.
Od kavbojk
do džakete.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!