kepava se z gnojem revežev

a samo na sliki

pozabljeni kot lanski sneg

obljubljal si da boš

vola prijel za roge

a so se ti noge skrajšale

nisi mislil resno

potem sva pojedla jajce

a še tega ne oba

o vremenu sedaj ne bova

saj vidim le eno lastovko

pa še tista je narisana

zdaj vrane kraljujejo

ne letajo po ravnih poteh

in ne umirajo v zraku

ti si glava

jaz pa krona na njej

in sredi trnja raste roža

ki rodi vsakdanji kruh

in ljubezen ga osladi

oči mi ne izkljuj

da me ne bo tepla

lastna kri

modricvet