Uuuuaaaaaau!

Obetavna rimanka z zanimivo in prepričljivo zgodbo, čeprav sanjsko.

Malo bi bilo treba dodelati formo, poenititi stopico, bolj logično določiti število verzov v kiticah (recimo vse po 4 ali vse po pet), če pa se število že menja, mora to utemeljiti konkreten z argumenti podprt razlog, se pravi, ritem se ne sme porušiti (določena mora biti takšna ali drugačna shema). oziroma, ritem, tudi stopica  se lahko spremeni le, če to zahteva logika refrena recimo. Ampak domnevam, da to ni uglasbljena pesem, ali pač? In če je, so težave še potencirane.

LP, lidija

hvala Lidija za komentar!

lepo si napisala, tako da razumem kje bo treba kaj popraviti.

lp, Essentia

Lidija, malce sem uredila pesem. Poenotila sem vse kitice. Zadnjo puščam s 6 verzi. Kot zaključek. Misliš, da bi morala tudi to skrajšati na 5 verzov?

Lp, Essentia

Ja, na tvojem mestu bi to gotovo naredila, sploh , ker se besedi drgetec in dremotec sploh ne rimata. Prava rima je šele tedaj, ko se ujemata DVA zadnja samoglasnika v besedi.  Tudi stopica se ti preko cele pesmi še malo obotavlja, se ne more natančno odločiti,a ali bi bila enotna ali ne ;)

LP,Lidija

Aha, sedaj razumem kako točno gre ta rima. Glede stopice pa ne vem kako točno si mislila. Mogoče se ti zdijo kitice, kjer sem dodala peti verz nekako prisiljene? Ne morem pa skakat 5/4/5/4,...kaj ne?

lp

Seveda lahko skačeš, vendar mora biti ta skok logičen, narekonvati ga mora točno določena logika, shema, in ne samo to, da hočeš v eni kitici povedati več kot v drugi, če narediš to, potem res zveni prisiljeno in padeš iz ritma. Bom popoldne poskusila posvetiti več člasa konkretnostim.

LP, Lidija

Hvala Lidija!

Se bereva kasneje...;)

lp

Sem v črni noči slišal zvok,

 ki se napajal je s tišino,

kot da bi k sebi klical Bog

v objem dišečo Avelino.

(V nebeške dvore zrl sem nemo.)

Na kraju blódnjavem - grobišče!

Iz zemlje križev vonj trohnečih,

in v rjo ujeto  je dvorišče.

Dviguje grudo večno spečih.

(Tam v kotu, glej, še svoj napis sem videl!)

Obraz leden od trpke rose                 

polegli so na vlažno steljo,

med mravlje in prezeble trose,

da potešijo  glad in žejo.

(Zaman sem zrl v višave z  željo.)

Še mrtvec bal bi si stopiti

na polja garjavih cipres,

kjer čujejo se le skoviki,

vre žar mren démonskih očes.

(Kot slep grobar sem vonjal hlad teles.)

Zlodej, glad tvoj neustavljivi,

ko,  gnus,  z jezikom ližeš žrtve,

naj kraj ne bo  ta neminljivi

ležišče za vse duše mrtve.

(V odgovor čul sem le strašljive kletve.)

Zbudim  tresoč se, prepotén,

Sem buden, se je vse le zdelo?

Vem. Mora  stiska me v objem,

potipam Avelini čelo.

(Trpljenje v snu demonskem ni mi je odvzelo!)

In zdaj sedim ob njej prežeč.

Da me dremotec ne premaga,

zrem v mrtvo cvetje koprneč,

z nje hlad odgnati mi pomaga.

(Sen kradeš,  démonski mogotec!)

nov plamen dogorelih sveč.

Tako. Ne zameri, morala sem skrajšati verze in zato opustiti ali zamenjati nekatere besede, kar te bo gotovo motilo, ampak drugače se jaz pesmi ne bi lotila. Odvečne verze sem dala v oklepaj kot nek intermezzo med kitice, se mi zdi to še najboljša rešitev, saj se tako tvoj osnovni medgovor ne izgubi. Upam, da ti bo tale rimarska vaja kaj pomagala v bodoče. LP, lidija

O, Lidija super si to napisala!

Zelo sem ti hvaležna za tole vajo! Zagotovo bom še nekajkrat prebrala pesem, da mi pride v uho, da se naučim kako mora pesem "teči" v rimah, ipd.

Hvala za tvoj čas in trud!

Ps. če še kdo ni poskusil napisati rimanke, naj povem, da stvar sploh ni enostavna!;)

lp, Essentia