BOMBARDIRANJE ATOMA
Bilo nas je rođenih da ostarimo
u prvoj godini
kiše su nas pratile uzastopce
svaku stopu činjaše nam otežalom
buneći srce dječje
kao da ničiji ne bijasmo
pod krovom od sivih golubova
penjasmo se uza stube prema rijeci
mi djeca starija od života
ne tražeć krivce za ljepotu krvarenja
na ruke odviknute od peći
gdje se kruh odmarao za tuđa usta
ni rakiju zlatnu da grla isperemo
ne nađosmo toliko jaku
jaču od jarkog stiha
kad grune
iz rane
otvorenog čela.
Čas razbijanja iluzij, otroštva, skirtega v človeku, tujost lastnega življenja, neznosnost bivanja ... pesem, ki povzroči potres in spraševanje, kdaj je umrlo otroštvo in koliko otroka je sploh lahko še v nas? Čestitke,
Ana
Hvala ti Ana draga !
lp iz Zadra
Duško
Majstore, stvarno jaka poema!
Sva čast.....
LP od Talithe Jaguar
Hvala ti od srca !
lp iz Zadra
Duško
PROSIM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Duško Babić
- 06. 01. 2014 ob 02:47
- Prebrano 1062 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 497.3