Pritisk hrupa me

lebdečega v zmesi

zgoščene negotovosti in

razvodenelega zaupanja

sune v špranjo

v skalno razpoko in

me zagozdi

v dotik trdnosti

Potrebujem ta občutek v rokah

predvsem zdaj ko

zdrizasta zmes misli in

izgovorjenih besed

začenja odnašati čas

Raztegovanje bližine in

stiskanje oddaljenosti

pači podobe

zamegljuje pogled in

oprimki naslednjega dne

so vse manj zanesljivi

Čepim

SKRIT V RAZPOKI

sam pred sabo in

si pravim

da ne zabredem še globlje

naj se to vrtenje najprej ustavi

potem uberem smer

Vem

ko se to zgodi v vodi

opazuješ zračne mehurčke in

jim slediš

varno te peljejo

A sledenje solzam ko

se v razsežnosti

ene same odločitve

zavrtinčita rojstvo in smrt

je vudu obred

je tetovaža prsi

ko vsaka napačna misel

zaskeli

kot ponovni vbod

Milan Novak