Joj, kaj vse bi dala,
da bi nekoga spoznala;
saj za druge sem vesela,
privoščim jim - SREČ(N)O!
Ampak, zase želim prav to;
upanje je VEČNO!
Vendar počasi usiha in umira
z vsakim nadaljnim samskim dnem
svet se PODIRA, PODIRA, PODIRA...
kaj narediti - NE VEM!

Najrajši bi se v kot skrila,
vsako upanje opustila
in JOKALA, JOKALA, JOKALA...
dokler se ne bi zbudila
dokler ne bi začutila
tisto večno pomlad -
nekoga, ki bi imel me res rad!

xxx