ŠANTIĆEVO VEČE
Ašikuje Šantić, šeće sred Mostara,
zadenuo verse u sedefno veče.
Oreada zvezde s kulisa obara,
laki gaz Eminin niz kaldrmu teče.
Ubajani miris kosom od behara,
u sahatu poznom ljubav k`o luč peče.
Dok Neretva hridi titanske razara,
još Emine Sefić nanule zazveče!
U večernjem trenu rasprsnu se luna,
i Aleksa prenut iz zagrobne tmine,
oseti da duša opet studi puna,
a kamenim mostom sipa dažd s visine.
Zaplamti Mostarom hiljade čiraka,
i Aleksa likom sevnu plaštom mraka!
Saša MIĆKOVIĆ, Srbija, Rača Kragujevačka
Še en popoln, tehnično dodelan sonet. Lepo je brati kakšnega tudi v drugem jeziku. Poleg tega pritegne zgodba, ki je morda prej nismo poznali, morda nas celo potegne v globlje raziskovanje podane teme.
LP, Lidija
Hvala Lidija, drago mi je da ste pročitali sonet, a ovaj sajt je odličan, sve vas pozdravljam!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Saša Mićković soneti
- 05. 01. 2014 ob 10:55
- Prebrano 966 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 159.78
- Število ocen: 5