ne
ne vidiš
ne vidiš jutra
ne vidiš jutra novega
plamene zarje
in
ne
ne slutiš
ne slutiš dneva
ne slutiš dneva jasnega
le sivino
ki megli smrdljivo barje
in tako
tako živiš
životariš ponovljivo
neodločno
v strah ujet
v sebičnost vpet
do kraja naveličan
eksistenco sivo sivo