
Tvoja njiva je hladna.
Odevaš jo v bledikavo ivje.
To ni smrt.
Le razor se s tišino poglablja.
.
.
.
Postovka leti v odmev tišine,
smelo se dotika neba.
.
.
.
Nocoj se bodo pesmi
vpele v peruti.
V lesketajoč odsev
preteklosti.
Ni samo spomin tisti, ki dela umrljivo nesmrtno, je še pesem in je letenje. Pesem, ki se ne oprijema konkretnega, odpira polja vseh sloves v bralčevem življenju (tudi notranjih) in je zato tako univerzalna. Čestitke,
Ana
No, to pa je čudovito novoletno darilo, ki sem ga prejela iz vaše strani!
Hvala in vse dobro vam želim!
lp, Essentia
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!