Všeč mi je, v tej pesmi vidimo, kako neuporaba ločil lahko prigovarja k različnemu branju. Sprašujem se o smislu zadnjega verza? 

Morda sem brala preveč po svoje:

vso noč že

plavuti strižejo z ušesi
zunaj plašno zelena
v kozarcu plava nebo
polno mišičastih ostrig

in vendarle!

nadeneš si me
kot brento
tistega porumenelega oktobra
uokvirjenega pod sveže prepleskano steno
spalnice

 halo ? kličem samo ker me zanima
od katere ure so zjutraj
odprte povesti
mar bi danes
lahko posijal sneg
v te čakajoče grape

Lp, Ana

Ydravo,

dobro si brala!!

Rezhit pesem ali rezhit poskus sporočila? Pojma nimam, jaz sem za drugo,

če pa ne gre, pa vsaj za prvo. Tako da bom zgrabil tvoje branje kot zelo dober nasvet.

lpY

višek:

odhod!
na morje
pod blokom že nestrpno čakajo
pred svojim novim avtomobilom
dandanes so vsi tako črni
na ključ za vselitev 

Tudi tvoja varianta mi je všeč, a če se ti ljubi, še enkrat premisli (va/mo), če ne bi zamenjal druge in tretje kitice? Različen pomen dobi pesem, res, zato naj bo tako, kot ti čutiš, da je najboljše (meni pomaga glasno branje pesmi).

Lp, Ana

Zdravo,

V resnici sem tudi zamenjal kitici kot si predlagala. Skrajšana varianta brez tega ne more :)

Vsakič, ko jo preberem, mi več pove: od želje v odmik, do spominov, nebesedne komunikacije prek predmetov, do tega, da je domišljija zdravilo za manjko v resničnosti. Nežna pesem, ki spusti vase celo vesolje in prijazno zaceli, kot prekriva sneg (čeprav ta še sploh ni padel). Čestitke,

Ana

Ana, še enkrat hvala, ker si iz pesmi kirurško odstranila patetiko.

Morda se je pred tem že sama od sebe usedla v zadnjo kitico. Pa vendarle, sem zdaj še enkrat prebral in dejansko pesem stoji. 

lpY