prezimitev

ptica človek žaba
nemirni duh se ostri
na papirju na škarjah na kamnih

 

nabranih v močvirju

skuhaj mi potočnega raka

opazujem te skozi reže praprotnih listov

kako grizljaš sladko lubje mladih brez

 

zima

brez snega -

okostja dreves češejo zrak

 

gosta gnezda belih omel

pojejo pesem

ptici

človeku

 

veter zavija

ne moreš

 

ne moreš se odlepiti

 

tolmun je zamrznjen

ob regljanju ti ledenijo žile

brezno

Ana Porenta

urednica

Poslano:
01. 01. 2014 ob 16:55

Pesem, ki je na prvi pogled osebna inventura, hkrati pa apokaliptično preštevanje preživelih v močvari regljanja. Dovolj odprta, da omogoča interpretacije od mikro do makro sveta bralca (in ustvarjalca). Prezimitev deluje tudi kot simbol prebiranja notranjega zvenenja (in na kakšen način bo, če sploh bo, izzvenelo navzven). Čestitke,

Ana

Zastavica

brezno

Poslano:
03. 01. 2014 ob 14:14

Hvala za komentar Ana, in ob tej priložnosti tebi in vsem drugim pesemsijevcem  tudi uspešno, srečno, debelo, razveseljeno, mnogobralno, hitroprstno in po izbiri še kakšno 2014!

Lp, A.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

brezno
Napisal/a: brezno

Pesmi

  • 30. 12. 2013 ob 19:16
  • Prebrano 974 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 368.87
  • Število ocen: 11

Zastavica