Nisem zabadala bucik v voščeno lutko,
ne škropila s petelinovo krvjo,
niti kuhala sušenih žab in
trla netopirjev v prah,
a prišel si,
brez skritih žepov,
čarobnega cilindra,
me objel s pogledom,
da je vztrepetal še zrak,
bila sem brst
in zrela grozdna jagoda obenem,
kapljala sem in pila,
drhtela kot meglice
pred zoro v dan.
Iz sem se je rodilo sva,
v izbruh strasti, poletja,
brez senc sva pila sonce,
zdaj mirno tečeva nazaj,
vse bližje zemlji, ki nam tke odeje,
drobni koščki žara plovejo med nama,
pokajo v nasmehe,
plamen jenjava,
v kotlu čarobnosti še brbota.
Poslano:
29. 12. 2013 ob 10:54
Spremenjeno:
29. 12. 2013 ob 10:55
Kako poznano...
lp li
Poslano:
29. 12. 2013 ob 10:56
Spremenjeno:
29. 12. 2013 ob 10:56
Blagor tistim, ki jim je. :)
lep dan
Poslano:
29. 12. 2013 ob 10:57
Spremenjeno:
29. 12. 2013 ob 10:57
super;)
lp, lizika
Poslano:
29. 12. 2013 ob 12:05
Spremenjeno:
29. 12. 2013 ob 14:16
Že dolgo gledam dogajanja na prizorišču sveta kot gledalec, akter, kulismen, lučkar, scenarist, režiser in statist. Tudi v zaodrje se postavim, le od tod, čeprav nimam povsem jasen vpogled v sosledja posledic, ki izzovejo nove povezave in vloge, vem, da prihajam iz one strani na to stran vedno v povezavi s prejšnjimi dejanji igre, ki se kliče Življenje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!