iščem le rešitve, kako in kaj.
Ne merim sreče več po času,
odločam se za trenutne odločitve sreče,
ko duša se zahvaljuje koprneče,
za vse drobne, majhne le stvari,
ki misel mi izboljšajo, da ne ostanem v temi,
odeta tam pod odejo težko obupa,
ker vem, da smisel moj je, dokler mi srce še upa.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ajrin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!