Draga Sandra. Dovoli, da pokomentiram tvojo pesem; saj si verjetno začudena, da nima še nobenega odziva.

Bojim se, da jo bralci ne razumemo. Preveč podob in pojmovnih izrazov nizaš.

Npr: začneš z upočasnjenimi rameni, nadaljuješ s silhueto( Kar bi še razumela, če bi šlo za eno in isto osebo), nadaljuješ z oblaki, za katere ne vem ali ponazarjajo bližajočo nevihto ali samo zastirajo svetlobo. Potem upodobiš mavrico, ki 'znani' premirje med željami. Čigavimi željami? na koncu se ti 'vali' (ne vem ali svetloba ali črnina) v 'prepereli nič'. Svetujejo nam, da se izogibamo niču, razen če smo filozofi.

Čas pa čaka na jesen. Je tako? Z malo korekcije bi bila lahko dobra pesem.

Lep pozdrav

Andrejka

Pozdravljena tudi z moje strani,

menim, da so Andrejkina vprašanja zelo dobro postavljena, da si lahko predstavljaš, na kakšen način je pesem prišla do bralca. Morda bi bilo dobro, če se odločiš za fokus: kdo je tisti, ki pripoveduje pesem: starka, njena silhueta, nebo nad njo ...?

Lp, Ana