
Kje si poet,
da mi ogreješ
hladne misli
da me misel
osreči in da roke
mi ulovijo iskro,
da zagori,
v ogenj mraza
in stopi led.
Morje se dela,
ustvarja, kadar ni
izhoda iz zemeljske mlake.
Ostanem in pozdravim srečo
ne kakor vsakodnevnico
z najboljšimi zvoki so obdarim.
ki jo čakam
zraven sebe povsod.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!