Minljivost
Pod stopali
šepetajo deske.
Rojene kaplje
s smolnatim premazom
se vtiskajo v stene.
Težko je zibati
prostore stare hiše.
Hladni so in
upogibajo se vase.
Z žimnico prekrit omet
je izropal čas
in stekla le drhtijo.
Veš, tudi jutra so minljiva.
Na pogrnjeni mizi
puščam ostanke.
Ne dovoli,
da te spominjajo name.
A ni zanimivo, "minljivosti" se vsi otepamo, domnevam, da najbrž zato ker "neminljivost" tiči v nas, sicer ne bi imel motiv za živet .
Že, že, a kaj mi pomaga, če sem na elektriko priključen in stikal zavesti ne vklapljam ?
Mislim, da se minljivosti bojimo. Zavestno, podzavestno
Hvala za komentar Svit!
lp, Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 23. 12. 2013 ob 09:23
- Prebrano 816 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 317.58
- Število ocen: 13