Na vzglavju iz obljub
kot črna vrtnica leži
en greh, ki kakor strup,
rdečico ustnic počrni.

V tej kletki iz mesa,
v tej goli ječi si ječar
in harlekin, ki ga
norost pretepa z bičem sanj.

V tem zverinjaku dni,
nastavljaš vrat, belino žil,
vampirjem večnosti
in čakaš Čas, da te bo spil.

Vsak dan, ko te je manj,
tesnejša kletka je, se zdi.
Srce je kelih, vanj
ljubezen zlivaj, roba ni.

Lepo!

Prva kitica obljublja prvinski greh, zaradi katerega smo izgnani iz raja in moramo umirati? 

Srce je sveti gral, brez roba, za večnost. Še jih imamo, srca!

Oprosti, ker sem se malo vtaknila v ločila....naj mi bo nerodno :)

Lp

Pi

Drži. Lepo povzeto. Hvala. 

Kar se tiče ločil sem zelo hvaležen, da pometeš z njimi. :)

Je že upoštevano.