Podedovano ime

polagajo v vagon

iz papirnatih kač.

Novemu jutru

rezljajo nasmeh

in z rožo ponosa

krasijo gumbe,

da srajce

lepše dišijo.

Otroci merijo

odtise v blatu

in s slino

pomešanim zrakom,

polnijo rdeče balone.

Ulične struge

spuščajo zmaje

z vzorci na karo,

prepognjene ladjice

vodijo v smer

proti ustju kanala.

Dan  šviga mimo

privihanih brk

in na trepalnico

leže utrinek.

V goreči lampijon

ujamem željo otroka,

naj jezdi na konju

v nove daljave.

Martina Pavlin-Essentia