Vata v ušesih, sončna očala

in brezglavo glasno blebetanje brez predaha,

lomim tišino, da ne zaznavam,

ko švigam sem in tja,

skrivam se.

Tebi,

ki prebivaš kamorkoli se obrnem,

nadležno loviš mojo sapo,

da deliš moj dih.

Kot modrostni zob

priraščen vame,

kradeš vsak moj korak,

kjer poznaš vse skrivnosti,

še tiste, ki jih sama ne.

Z njimi se hraniš.

Srečanje?

Zdaj razbijem ogledalo,

slike se cefrajo pod mojimi prsti.

Ne, ne smem dovoliti,

da me razgališ,

da me vprašaš po počutju,

izguba bi bila prevelika...

javno priznanje,

tragičen padec Happy maske,

ker tebi...

ne, tebi res ne znam lagati.

Neni