
Na začetku se moram ubiti.
Pravzaprav se po nesreči vržem z nebotičnika …
Vsak moj "jaz" zgnije v neznančevih ustih
in preplavijo ga želje in hotenja in
... absurd vsakdana.
Pred teboj je nova oseba
("jaz" leži tam … razbit na pločniku)
in ti se sprehajaš z dekletom po mestu
in ona reče: "Smrt."
Obstojiš, za nekaj korakov ti uide naprej.
Stečeš za njo in si misliš …
"Zakaj ne sonce?"
ker smrt je že skok skozi Sonce. Pa smo brez pardona ;) in bolj kot je to res - se bo treba potrudit ;) hih
poezija je kreacija
črke pa so med ljudmi ovire. smrt in sonce sta rumena, čeprav je sonce v resnici zeleno.
umetnik je lahko akvarel namesto sanguerel ;)
sangue = kri
vedno znova ti uspe najt popolnoma novo dimenzijo...vsake kreacije ;)
črko so ovire, presežene z ljudmi? ...smrt in sonce pa sta črna...v mojem svetu... kjer je umetnik veliko lažje sanguarel kot akvarel..
spoštovanje
naj teče ,
lep dan
ne znam francosko...poznam pa Bartesa in Smrt avtorja...in ta pesem je res sad njegovih idej :)
LP, Shadow
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!