V začetku je bila tišina. Potem
nastal je Tristanov akord in s tem
izbruhnilo je na površje vse
bolano hrepenenje te zemlje.
vse temno hrepeneje te zemlje,
a tudi dveh ljubimcev srečni sen.
Počasi, koprneče je obšel
ves svet in s skrivnim čarom osvojil
srca ljudi, povsod, kjer je zvenel,
je svojo grenko-sladko sled pustil.
Še danes mojstri si bele glavo,
od kod ta čudni, razdvojeni zvok?
A ga povsem ne znajo pojasniti.
Morda pa ga je k nam poslal sam Bog,
da Wagnerjev bi duh bdel nad zemljo,
ki z glasbo jo je skušal odrešiti.
Poslano:
20. 12. 2013 ob 09:50
Spremenjeno:
20. 12. 2013 ob 09:59
Govor je o znamenitem Tristanovem akordu, ki se pojavi na začetku Wagnerjeve opere
Tristan in Izolda.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Tristanov_akord
Počasi in koprneče: oznaka za začetni tempo te Wagnerjeve opere:
Poslano:
20. 12. 2013 ob 22:39
Spremenjeno:
20. 12. 2013 ob 22:44
ja prebral sem tvoj sonet in mi je všeč, sploh tist da na konc mogočno zabobni
in omemba Brahmsa (Brahms in Wagner se baje nista marala)
ful se pa ne spomnim, da sem ta sonet že kdaj prebral...
Je to že stara zadeva?
Poslano:
20. 12. 2013 ob 23:14
Spremenjeno:
20. 12. 2013 ob 23:16
je, prbl. 10 let, morda več, saj veš, iz mojega obdobja sonetov ...
Poslano:
21. 12. 2013 ob 08:40
Spremenjeno:
21. 12. 2013 ob 08:49
Tudi OSHO pravi: V začetku je bila tišina...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!