skozi opustela gnezda vsakdana
svežina zahrusta pod nogami
prerešetala sem zataknjene pleve
v preostanku usedline
na žarek potegnjenega večera
nizam lampiončke
lahkotnost trenutka
krhkost in nedosegljivost
tvoja esenca ob moji praznini
v belih kristalih
ujeta smelost
v dihu vejevja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!