Iznenada prelepo zaživim,

veselje na obrazu, s tabo se smejim,

kjer glasno je, ali pa v tišini,

pomembno le, da v moji si bližini.
Vsa vesela v naročju mi sedela,

mi dajala poljube, toplo me objela,

ves čas bila sva dobre volje,

cel svet je zame ena zvezda ti pa si vesolje.

Vso mojo pozornost si nase pritegnila,

bila hvaležna in mi tudi vedno jo vrnila,

ne najdem več besed, da izrazil bi počutje,

res bilo tako lepo, nakar pa se pojavijo slutnje.

Vse se v trenutku je od mene oddaljilo,

misli spremenilo ter iz spanca me zbudilo,

kmalu se zavem da vse le sanje so bile,

boli le to, da sanjal jaz resnično sem dekle.

Primoz