V zadnjem kotu Male sreče

prazen žarek še bedi,

sebe išče, meni poje,

vtiska v lastne se sledi

Misli, ki so tu zastale,

klinopise iščejo,

da lahko bi glasno brale,

kar je v nič prešlo

Bleda senca brez obraza

Mimo mene se premika,

mična dušica brez jaza,

kralj balad brez lika

V tempu zmrznjene praznine

plava mrzel, gluhi glas,

ki kriči iz pradavnine,

vztrajno jedka bel obraz.

Niham za zaveso časa.

Praznost v pesem se izgublja;

v neki tuji, prazni zgodbi

me tvoj dih poljublja

Lidija Brezavšček - kočijaž