Nisem vsakdanja,
ne, nisem vsakdanja!
Sedim na prestolu
z železnim obodom.
Obdajajo me izrazi
nemoči in pomilovanja.
Povračilno brcam v srčiko
njihove nevednosti.
Dokazovanje, nenehno,
v vsakem dejanju.
Izgubljanje časa
v odkrivanju sličnosti
enih ali drugih
in opredelitvi človeškega duha
v prave okvirje miselnosti.
V meni rjove odpor.
Odrivam potiskanje v enoličnost
s samodejnim mišljenjem
o podobnosti telesnih hib
in samoumevnim pričakovanjem,
da bom zadovoljna z darovanim.

Nuša Ilovar