Popravim si krilo
in že petič pogledam na uro.
Pogladim lase,
stopim pred ogledalo
in ponovim govor.

Usedeš se na obrabljen kavč,
pomečkaš odeje,
zložene na njem.

Boš vino?
rečem.
Odkimaš, češ:
Vozim.

Med nama toliko tišine,
da že kar boli,
in boli misel,
da je tišina pri nama
še najkoristnejša modrost.

Če bi molk bil denar,
bi si rit brisala z njim.
Ti bi sešteval stotake
in si popravljal kravato.

In ker ni,
ti samo gledam v oči
in si mislim,
kaj zamujaš,
ker je ta Cabernet sauvignon
tako prekleto dober.

Anja G.