S pogledom
lovim bele kristale.
Nekoč v rdeč cof ujeta kepa snega
in v žepih premraženi prsti.
Greje me misel na smeh,
na otroka modrih oči
in rdečega noska.
Zunaj sneži.
Na hribu izginja sled,
ki so jo nekoč risale sanke.
Moram jih vzeti iz kleti.
Naj se nadihajo svežine.
Na sneg grem
in pripela si bom rdeč cof.
Ker nočem le pestovati spominov.
Danes si želim
biti otrok.
Zimske radosti...:)
lp
Jagoda
Zima je, al nije mi hladno.:)
Jagoda, lep dan ti želim
Essentia
urednica
Poslano:
12. 12. 2013 ob 17:06
Spremenjeno:
12. 12. 2013 ob 17:07
Pripovedna pesem, teče kot proza, zato se mi zdi nekoliko nasekljana v prekratke verze (gotovo nenamerno, bolj slučajno. Se motim?)
Sama jo vidim bolj kompaktno, so pa seveda še mnogotere verzije ...
S pogledom
lovim bele kristale.
Nekoč v rdeč cof ujeta kepa snega
in v žepih premraženi prsti.
Greje me misel na smeh,
na otroka modrih oči
in rdečega noska.
Zunaj sneži.
Na hribu izginja sled,
ki so jo nekoč risale sanke.
Moram jih vzeti iz kleti.
Naj se nadihajo svežine.
Na sneg grem
in pripela si bom rdeč cof.
Ker nočem le pestovati spominov.
Danes si želim
biti otrok.
Lidija, pesem sem res nenamerno sesekljala.
Tvoj popravek mi je zelo všeč, tako da sem že spremenila prvotno obliko.
Hvala za pomoč!
lp, Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!