Takrat se nasloniva
Pridi in se nasloni.
Pod mojim grmom so ostali kolutiči
lesenih vretenc in punčke iz cunj.
Dobro veš, kako je bolela glava
od nadihanega zraka pod pečjo,
kjer ni nihče motil otroške igre.
Vse oblance in trske,
ki so se kotalile pod nogami
sem pometla na kup.
Ne želim veliko,
a želim nemogoče,
da bi še enkrat sedela v naši kuhinji,
s stekel srkala ledene cvetove
in skozi mala okna občudovala metež.
Lahko mi prikimavaš.
Preko ramen polzi pisana ruta,
slike z vzorci so poniknile v predal.
Sence visokih jesenov legajo izza ledij.
Lahko se nasloniva.
V dolgem večeru sedeva na rob najine skale.
Po zimi diši.
Papirnate figure rodov bova postavili v mah
in na moder krep prosojnega neba
pripneva svetle zvezde prejetih danosti.
čudovita pesem :)
Lp, Lea
Poslano:
12. 12. 2013 ob 10:25
Spremenjeno:
12. 12. 2013 ob 10:35
Lea, hvala, vesela sem tvojega dotika.
Lp.
dama
Poslano:
12. 12. 2013 ob 11:12
Spremenjeno:
12. 12. 2013 ob 11:14
Zelo lepa!
Našla sem kar nekaj vzporednic iz svojega življenja v otroštvu, del katerega sem preživljala pri stari mami.
LP, mcv
Poslano:
12. 12. 2013 ob 13:53
Spremenjeno:
12. 12. 2013 ob 16:44
Modricvet, hvala, me veseli.
Take stare domačije se umikajo, spomini nanje, posebno otroški ostanejo.
Lp.
dama
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
- 12. 12. 2013 ob 09:22
- Prebrano 934 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 474.98
- Število ocen: 14