Pošiljaš mi znamenja,

vendar jih ne vidim

(ne razumem tega jezika)

a jih iščem...

in vem da so.

Čutim...

Ker ti res si -

v jutranji zarji,

tvoj glas

v šelestenju listja,

v monotonem tiktakanju

je vsak  korak,

tvoj objem,

v toplem, starem plašču.

In všeč mi je občutek,

da me spremljajo tvoje oči

v praznem svetu.

Ne bojim se več

in moja solza se posuši hitreje

kot kdajkoli prej.

Neni