Nepokošena trava

me boža po podplatih,

ko delam brezskrbne

korake in se ugrezam

v mehka tla,

tlakovci so prazni,

kakor da se jih

vsi izmikamo,

potka na travi

je edina

lahka pot,

vse druge so težje,

težke kakor beton

kjer brez znakov hoje

udarjajo pete

in odzvanjajo korake.

S travo je lažje,

tihota in meh koba,

tega ne zamenjam

z betonom.

Me vidi hišnik

in brez premisleka pove,

da trava je za krave,

čeprav sam največ

hodi po njej.

Torej je on bik.

IŽ-lev