MELANHOLIJA

Odmaknil sem iz kroga znancev

v samoti sem našel le sebe,

v mislih in srcu me čas lovi,

žal v čustvih me takrat zazebe.

Kje si ljubezen pomladnih dni,

ko je vriskalo v meni življenje,

takrat je bil čas moj prijatelj noči

saj je vedno izpolnil hrepenenje.

Izza sebe sem pustil desetletja

kot gradivo ostal je spomin,

njega mi nihče ne more vzeti

z mano bo šel, ko bom hin.

Narekujem si te vrstice,

ki polnijo prazen papir,

roke še niso drhteče,

z njimi božam živeči spomin.

tomi