Našla si roke,
ki božajo drugače,
za moje pravljice si vedela,
da so izmišljene,
v nove še verjameš.
Prijela si se drugih loncev,
ključ ima drugačno kodo,
brez varnostnih ključavnic so vsa vrata.
Spletla sem gnezdo, visoko,
varno pred plenilci,
padla nisi, le odletela,
nabiraš vejice,
jih mešaš s perjem,
počasi ga boš potrošila
za goliče,
morda še kdaj priletiš,
da te pobožam
drugače.
urednica
Poslano:
09. 12. 2013 ob 20:33
Spremenjeno:
10. 12. 2013 ob 03:34
mati hčeri težko napiše lepše sporočilo kot je tole. Polno topline in razumevanja kljub bolečini ob odhodu. Božanje, tisto, ki ga samo mati lahko nudi otroku, pa bo vedno pripravljeno v mehkih dlaneh matere: ko se bodo pravljice porušila, ko bodo goliči brazgotinili v odraščanje, ko bo kakšno drugo božanje ohlajeno ... no ...
Čestitke.
Lp, lidija
Hvala, Lidija, za prelep komentar, za izvlečeno esenco, kot tudi za črti.
In Hvala mcv za super :)
Lp
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!