vidim jo
sklenjenih rok
in ovit molek okoli prstov
temne jagode so v velikem loku polzele
preko njenih zadebeljenih členkov
zgarane roke
njeni prsti
ki so grebli po trdi
gorski zemlji
so zvečer še premogli
prebirati jagode rožnega venca
nebesno modre oči so ji sijale
ko je pripešačila po dolgi makadamski cesti
s polnim nahrbtnikom moke
za praznike je vedno zadišalo po rožičevi potici
ne motite me
je dejala
ko je legla k počitku
pogovarjam se z Bogom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!