Povej Mi (Ata)
"Povej mi, ata," me je vprašal,
z očmi iz jantarja.
Je sproti veter stenj ugašal,
"pogrešaš Patrika?"
Igrivo sonce je plesalo,
sred modrega neba.
Obalo solz je obsijalo,
ko rekel je: "Jaz ga."
V daljavi glej kako leskeče,
obzorje iz zlata.
V objem ogrnem košček sreče,
zašepetam: "O, da..."
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: damiroo
- 08. 12. 2013 ob 20:05
- Prebrano 748 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 313.7
- Število ocen: 9
