Nobena sobota se mu ni zdela vredna
pogovarjati se o tem in onem trenutku,
saj nek slovar pravi, da je to kratek čas.
Čas, ki lahko hitro mine in je bežen.
Meni pa je všeč ta kratkost dneva in se
me dotakne bolj kot vsak stavek brez
ločila in vse izrečene besedne vojne
na svetu in vsak tisti zakaj brez zato.
Zaustavim vse momentne hipe s tabo,
združim začetek s koncem in zadiham.
Iz žepa potegnem račun jutranje kave
in nanj napišem štirikrat štiri trenutek.
In ko bom nekoč vsa siva in obogljena,
in bom neko soboto sama srkala kavo,
si s tresočo in žuljavo roko natikala očala,
da bi z računa prebrala drobne spomine
ter pregnala vse dementne in alzeimerjeve -
vedoč, da sem s tabo doživela ta trenutek,
najin trenutek.
Ponavadi se le NAJIN TRENUTEK ohranja, pa še ta mnogokat zbledi, toda pesem ostaja, naj bo zapis kakršna koli že, vedno je, na srečo, mogoče narediti še bolje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anthos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!