Objavljam popravljeno pesem, ki je bila objavljena dne 5.12. pod istim naslovom.

Stara verzija:

Bolni hodniki

in prenatrpane sobe

nezavestnih ostankov.

Pod vznožje okvirja

zapičeni križi.

Za vlažnimi stenami

vrč,

v njem

niti solza urina.

Beži,

beži od vraga,

ki seje seme

med pore.

Poškrobljene halje na rdeče,

kot angeli bdijo

nad tvojim pročeljem.

Sestrska bol

med cevko

in vbodom.

Vroče rjuhe

vpijajo srage

z besedo-

Dovolj!

Krik matere

z zadnjim atomom mešička

in rdeča luč

nad priprtimi vrati.

Prazen toraks,

izdih,

dim iz mrzlega konklava.

Za potisnjeno veko

razbohoten glavkom,

ne bo več motil pogleda.

Med

mravljiščem skalpelov,

sond in ledvičk-

beli povoji,

bele rjuhe.

Bela.

Beži,

beži,

od vraga.

Beži

v sen,

na travnik večne pomladi,

med pesem.

Beži.

"Dim mrzlega konklava,"

o, to je čas "ko bo v sen večne pomladi med pesem" narodov odstopil Poglavar in oznanil: "beži, beži od vraga," naj bo "krik matere"dovolj...

Svit, hvala za tako "bogate" besede.

Lp,Essentia

Essentia, to ni samo dobra pesem, je tudi pravilna raba strokovnih izrazov, čestitke :)

Odlično popravljena pesem, predlagam pa, da odstraniš zadnji verz (Teci.). Se mi zdi zaključek bolj naraven, udaren in "večen" brez nje.

Kerstin,  hvala! Res je v zadnji vrstici že dovolj povedanega, tako da je zadnji verz nekako odveč. Sem odstranila in mislim, da je tako bolje.

Lp, Essentia

Berem jo znova, počasi..in znova se me dotakne..

Čestitke!

Lp.

dama

Hvala pi, hvala dama za tako lepo pohvalo. Veliko mi pomeni!

Lp, Essentia

Mojstrsko ujeto, predočeno bralcu, neusmiljeno razgaljeno odhajanje ... Zelo močne in usmerjene prispodobe (npr. sobe nezavestnih ostankov, rdeče poškrobljene halje itd.), ostro izrisan kontrast med (zaželeno) milino prehajanja onstran, ohranjanjem dostojanstva - in med realnostjo, krutostjo, ki niti tega ne dopušča (sestrska krila - kakšna krila? angelska? ali krila uniforme? - med cevko in vbodom). Krik, spodbuda, naj samo odide, se reši vsega tuzemskega ... Mene se je živo dotaknila in jo čutim kot "svojo", saj mi je maja umrl oče po osemletnem nepopisnem trpljenju v domu (alzheimer), ko je misel prepogosto rjovela - teci, beži, beži - vrag je bil namreč ves čas na TEJ strani ...

Kerstin, hvala za podčrtanko in hvala ker si mojo pesem obogatila s tako lepim komentarjem!

Lp, Essentia

nekaj časa sem delala v domu starejših. Zelo mi je blizu ... Super napisano.

lp, lizika

hvala lizika za komentar.

tudi sama nosim nekaj izkušenj s področja zdravstva. Bolečina je prisotna tako na strani bolnika in svojcev, kot tudi na strani zdravstvenega osebja.

lp, Essentia